Železo v pitni vodi (Laški bilten št.: 80/2020)
Železo si ljudje največkrat predstavljamo vse drugo kot naš esencialni element. V organizmu se ga več kot 70 % nahaja v krvi, v hemoglobinu. Minimalni potrebni dnevni vnos je odvisen od starosti, spola, fiziološkega stanja in znaša od 10 do 50 mg/dan.
V Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št.: 19/04 in 35/04) je železo uvrščeno v Prilogo 1, del C, med indikatorske parametre. Mejna vrednost je 200 µg/l in temelji na organoleptičnih učinkih. V skupini indikatorskih parametrov (del C) je zato, ker mejna vrednost ne temelji na podatkih o nevarnostih za zdravje ljudi.
V pitni vodi v našem upravljanju se vrednost železa nahaja pod 100 µg/l.
Najpogostejši vzrok za pritožbe uporabnikov pitne vode so prav organoleptične spremembe v vodi zaradi prisotnosti železa (običajno je vzrok korozija v hišnih instalacijah) in ne koncentracija železa v surovi vodi. Uporabniki opazijo rdeče obarvano vodo na pipah pri jutranji uporabi ali uporabi po daljši odsotnosti, delce na mrežicah pip, rjaste madeže.
Prisotnost železa v vodi vpliva na njen okus, barvo in vonj. Voda s koncentracijo železa - 0,1 mg/l in več - povzroča obarvanje perila pri pranju (rjavkasti madeži), madeže na sanitarni opremi, plavalnih bazenih in podobno. Okus ljudje zaznajo običajno nad koncentracijo 0,3 mg/l. Rja v sistemu nudi ugodne pogoje za legionele.
Železo potrebujemo, čeprav nam včasih tudi »nagaja«, zato svetujemo, da vodo v primeru obarvanosti pred uporabo odtočimo.
Ivan Verbovšek